ECB odpira vrata recesiji v Evropi, če se bo vojna v Ukrajini nadaljevala in bo Putin zmanjšal plin

Nad napovedmi Evropske centralne banke visi spekter recesije. Tudi če je v najbolj pesimističnih vilicah. “Glede na trenutno negotovost glede gospodarskih obetov za evroobmočje zaradi ruske vojne v Ukrajini, pesimistični scenarij vključuje popolno zaustavitev tako ruskega plina kot naftnih tokov na morju v evroobmočje z omejenim dostopom do alternativnih virov oskrbe s plinom,” potrjuje analiza ECB: “Predpostavlja tudi višje cene surovin, večjo negotovost, šibkejšo trgovino in poslabšanje pogojev financiranja v primerjavi z referenčnim scenarijem. Gospodarska aktivnost bi torej utrpela močnejše neugodne šoke in bi bila bistveno šibkejša od izhodiščnih projekcij, rast BDP pa bi bila prihodnje leto izrazito negativna. Inflacija bi bila višja predvsem na srednji rok«.

Če torej povprečne napovedi za leto 2023 kažejo 0,9-odstotno rast BDP, pesimisti napovedujejo -0,9-odstotno rast. Po tem scenariju bi bila leta 2023 tudi inflacija precej višja, in sicer 6,9 % namesto 5,5 %.



Scenarij predvideva, da je vojna v Ukrajini »zelo dolgotrajna, kar nakazuje na nenehne geopolitične napetosti. Pričakuje se, da bodo vsi režimi sankcij ostali v veljavi, kar bo povzročilo večje in trajnejše pretrese v evroobmočju. Scenarij predstavlja povečanje negotovosti, kar pomeni znatno prilagoditev razmikov na podjetniških obveznicah in delniških trgih ter poslabšanje bančnih kreditnih pogojev, tako na nacionalni kot svetovni ravni.

V nasprotju z osnovnimi projekcijami najbolj negativen scenarij predvideva »brez nadomestnih možnosti za dobavo plina in manj nadomestnih možnosti za nafto, odsotnost usklajenega odziva na pomanjkanje energije in nenavadno toplo zimsko vreme. hladno, kar bi povzročilo večje povpraševanje po energiji.”

Osnovne projekcije iz septembra 2022 predvidevajo »znatno zamenjavo ruskega plina z alternativnimi dobavitelji, brez pomanjkanja nafte, polno izvajanje vseevropskega načrta za zmanjšanje porabe plina in običajne zimske vremenske razmere. V najslabšem možnem scenariju bi zaostreni pogoji oskrbe z energijo, le rebalans v srednjeročnem obdobju, v kombinaciji z omejenimi prilagoditvami povpraševanja, deloma zaradi napovedanega neugodnega zimskega vremena, povzročili še višje cene električne energije od pričakovanih. Osnovne projekcije so osnova, nekatere pa morajo tudi razporediti energijo, ki se uporablja kot vložek v proizvodnjo. Države, odvisne od ruske oskrbe z nafto in plinom, bi morale uvesti omejitve proizvodnje.

Po drugi strani pa bo v negativnem scenariju »popolna motnja dobave ruskega plina v Evropo, ki se v obzorju projekcij ne bi smel vrniti na trg, povzročila občutno zvišanje cen plina (53 % nad referenčno vrednostjo za celotno obzorje) sredi zelo tesnega evropskega trga plina. Scenarij tudi predvideva, da se bodo naftni tokovi iz Rusije v EU nenadoma ustavili od četrtega četrtletja 2022, ko bo začel veljati naftni embargo.

Kar zadeva prehrambene izdelke, »scenarij predvideva približno 30-odstotno zmanjšanje izvoza žit in koruze iz Rusije in Ukrajine. Naraščajoče cene energije in gnojil potiskajo svetovne cene hrane še višje. Prehranska kriza se nadaljuje vse leto 2023, primanjkljaj pa le postopoma nadomestijo druge zaloge, zaradi česar so mednarodne cene prehrambenih surovin v prvem četrtletju leta 2023 višje za 24 % od osnovnih predpostavk, leta 2024 pa za 33 %.

V negativnem scenariju bi bil »svetovni BDP (brez evroobmočja) nižji glede na referenčne ravni iz septembra 2022, in sicer za 0,2 % leta 2022 in 1,3 % leta 2023. Daljša vojna in intenzivne ter morebitne nadaljnje sankcije bi ostale v veljavi do Leto 2024 bo skupaj z višjimi cenami surovin največ prispevalo k zmanjšanju svetovnega BDP v primerjavi z osnovnimi projekcijami. Večja notranja gospodarska negotovost bi pomenila znatno prevrednotenje tržnih instrumentov in poslabšanje kreditnih pogojev bank. Scenarij predvideva ponovno povečanje negotovosti med septembrom in decembrom 2022, kar odraža nadaljevanje intenzivnih konfliktov in poslabšanje oskrbe z energijo. To povečuje volatilnost na finančnih trgih, kar bi negativno vplivalo na poslovno, potrošniško in finančno zaupanje.«

Scenarij upada bi predvidel šibkejšo povprečno gospodarsko rast v euroobmočju leta 2022 in krčenje leta 2023, čemur bi leta 2024 sledilo močno, a nepopolno okrevanje. Učinki motenj v proizvodnji temeljijo na oceni obsega nadomeščanja energije v gospodarstvu .

V primerjavi z osnovnim scenarijem bi bila realna rast BDP v euroobmočju leta 2022 za 0,3 odstotne točke nižja, leta 2023 pa za 1,8 odstotne točke, kot bi se leta 2024 ustalila pri stopnji rasti referenčnega scenarija. Povprečna letna rast v letu 2022 bi bila še vedno pozitivna, vendar bi BDP v zadnjem četrtletju 2022 in prvem četrtletju 2023 močno upadel. Eden ključnih dejavnikov za neugoden profil BDP je motnja proizvodnje zaradi pomanjkanja oskrbe z energijo. Ker bo učinek motenj v oskrbi zbledel zaradi postopne zamenjave vložka energije in gospodarskega prilagajanja, bo recesiji sledila zmerna rast BDP, tudi če bo raven BDP v scenariju upada ob koncu obdobja ostala pod osnovnim scenarijem . .

Velika rast cen surovin pomeni močne pritiske na rast cen, kar podaljšuje pričakovano obdobje visoke inflacije. Vpliv višjih cen energentov in prehrambenih surovin ter z energijo povezanih proizvodnih omejitev bi v letu 2022 in zlasti v letu 2023 povzročili znatno višjo skupno inflacijo kot v osnovnem scenariju.

Dolgoročni pritisk na zvišanje cen, ki se pričakuje v tem scenariju, je v veliki meri posledica vztrajno višjih krivulj cen surovin, ki jih nakazuje dolgotrajni konflikt, čeprav bi ga kasneje v obzorju ublažil zaviralni učinek padajočega povpraševanja.

»Ta analiza je obkrožena s precejšnjo stopnjo negotovosti glede gibanja cen energije, možnosti nadomestitve in zmožnosti odzivanja na povpraševanje po energiji v gospodarstvu,« pravi ECB, »nekatere glavne značilnosti negativnega scenarija so obdane z velika negotovost. Cene surovin, zlasti cene plina, so trenutno v Evropi zelo spremenljive. Poleg tega so učinki motenj v proizvodnji, ki jih povzročajo energetske omejitve (racioniranje), kritično odvisni od tega, v kolikšni meri je ruski plin nadomeščen z alternativnimi viri plina, v kolikšni meri je mogoče plin nadomestiti z drugimi vložki v proizvodnih procesih in kako gospodarstvo prilagaja cenovnemu okolju. Scenarij tudi ne upošteva morebitnih odzivov denarne politike in vlade, ki bi lahko stabilizirali proizvodnjo, zaščitili gospodinjstva z nizkimi dohodki in/ali ublažili prenos višjih cen surovin na maloprodajne cene. potrošnik«.

Leave a Comment

Your email address will not be published.