Frančišek: Janez Pavel I. je živel evangelij brez popuščanja in z ljubeznijo do skrajnosti

Sveti oče je v homiliji ob razglasitvi papeža Lucianija za blaženega spomnil, da je hoditi za Jezusom kot prevzeti lastno in tuje breme, narediti življenje za dar, ga porabiti za posnemanje velikodušne in usmiljene božje ljubezni. Tako kot novi blaženi, ki je s svojim nasmehom uspel posredovati Božjo dobroto.

Vatikanske novice

Papež Frančišek, ki je zjutraj predsedoval maši za beatifikacijo papeža Janeza Pavla I., je potrdil, da je novi blaženi živel z veseljem evangelija, brez popuščanja, do skrajnosti ljubeč in po Jezusovem zgledu je bil blag in ponižen pastir. . . V sivem dnevu, pod močnim dežjem, je bil Trg svetega Petra prizorišče praznovanja povišanja Albina Lucianija na oltar, papeža, ki je – kot je dejal papež – uspel s svojim nasmehom posredovati Božjo dobroto.

Močan dež na Trgu svetega Petra ni odvrnil vernikov, ki so se prišli poklonit nasmejanemu papežu.




Močan dež na Trgu svetega Petra ni odvrnil vernikov, ki so se prišli poklonit nasmejanemu papežu.

Za Jezusom nosi svoj križ

Navdihnjen z besedami današnjega evangelija je sveti oče v pridigi spregovoril o tem, kaj pomeni hoditi za Jezusom, biti njegovi učenci, še posebej ob opozorilih, ki jih je sam dajal množici, ki mu je očarana in občudovana sledila: »kdor ga ne ljubi bolj kot njegove ljubljene, kdor ne nosi njegovega križa, kdor se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti njegov učenec. Zahteven in neprivlačen status, je dejal Frančišek, zelo drugačen od tistega, kar bi imel pronicljiv voditelj storiti, ko vidi, da njegove besede in karizma pritegnejo občinstvo in povečajo njegovo priljubljenost.

»To se dogaja še danes, predvsem v trenutkih osebne in družbene krize, ko smo bolj izpostavljeni občutkom jeze ali strahu pred nečim, kar ogroža našo prihodnost, postanemo bolj ranljivi; in se na ta način, prepustimo čustvom, damo v roke nekomu, ki se zna spretno in zvito spopasti s to situacijo, izkorišča strahove družbe in obljublja, da bo ‘rešitelj’, ki bo rešil probleme, medtem ko v resničnosti želi njihovo sprejemanje in povečanje njihove moči.«

Portret blaženega Janeza Pavla I. krasi pročelje bazilike svetega Petra




Portret blaženega Janeza Pavla I. krasi pročelje bazilike svetega Petra

Božji slog ne instrumentalizira

Papež je pojasnil, da se Jezus ne obnaša tako, ker Božji slog »ne instrumentalizira naših potreb, nikoli ne uporablja naših slabosti za poveličevanje«, ne zapeljuje s prevaro, ne želi »deliti poceni radosti niti ga ne zanima človeške plime«, ne išče sprejemanja ali malikovanja, ne želi, da bi mu ljudje sledili »z evforijo in lahkotnim navdušenjem«, ne da bi bili sposobni razbrati motive in posledice tega, kaj pomeni slediti Jezusu.

»Pravzaprav lahko človek hodi za Gospodom iz različnih razlogov, med katerimi so nekateri, moramo priznati, vsakdanji. Za popolnim religioznim videzom stoji samo zadovoljevanje lastnih potreb, iskanje osebnega prestiža, želja po položaju, po obvladovanju stvari, želja po zasedanju prostora in pridobivanju privilegijev, želja po prejemanju nagrad. , med drugim. In to se dogaja še danes.”

Hoditi za Gospodom ni življenjsko zavarovanje

Frančišek je ponovil, da to ni “Jezusov slog” in da ne more biti slog učencev in Cerkve. Hoditi za Gospodom, je dodal papež, »ne pomeni stopiti na dvor ali sodelovati v zmagoslavni procesiji, niti ne pomeni pridobiti življenjskega zavarovanja«, temveč nositi križ, »tako kot on prevzemati nase svoja in tuja bremena. ” »narediti življenje za darilo, ga porabiti za posnemanje velikodušne in usmiljene ljubezni«, pomeni gledati Njega bolj kot vase.

»Ob pogledu na Križanega smo poklicani živeti v skladu s to ljubeznijo: očistiti se naših izkrivljenih predstav o Bogu in svoje zaprtosti, ljubiti Njega in druge, v Cerkvi in ​​družbi, tudi tiste, ki ne mislijo tako. nas in celo naše sovražnike.”

Frančišek nas je spodbudil, naj ne pademo v skušnjavo življenja na pol, ampak živimo evangelij do skrajnosti in brez popuščanja.




Frančišek nas je spodbudil, naj ne pademo v skušnjavo življenja na pol, ampak živimo evangelij do skrajnosti in brez popuščanja.

Ne živi na pol

Sveti oče je izpostavil, da je treba ljubiti, “četudi to stane križa žrtev, molka, nerazumevanja in osamljenosti, tudi če smo omejeni in preganjani”. Priklonite se pred križem in pustite, da vas bodejo njegovi trni, kot je rekel Janez Pavel I. Izjemna ljubezen, je dodal Frančišek, »z vsemi svojimi trni«, ne pričakovati mirnega življenja ali »vere v rožno vodo«, ampak tvegati in ne oditi stvari napol narejene.

»Če se zaradi strahu pred izgubo samega sebe odrečemo razdajanju, puščamo stvari nedokončane: odnose, delo, zaupane nam odgovornosti, sanje, pa tudi vero. In potem na koncu živimo na pol, kot mnogi ljudje živijo na pol in nas velikokrat mika, da bi živeli na pol; ne da bi kdaj naredili odločilen korak, ne da bi vzleteli, ne da bi vse stavili na dobro, ne da bi se zares posvetili drugim. Jezus nas prosi: živi po evangeliju in živel boš življenje, ne do polovice, ampak do konca. Brez popuščanja.”

Papež Luciani in njegova dobrota

Papež ni le potrdil, da je novi blaženi živel s tem posvečenjem, »z veseljem evangelija, brez popuščanja, z ljubeznijo do skrajnosti«, ampak je tudi »utelešal uboštvo učencev, ki ne pomeni le odrekanja materialne dobrine«. , predvsem pa premagati skušnjavo, da bi svoj ‘jaz’ postavil v središče in iskal njegovo slavo, temveč »se zgledovati po Jezusu, bil je miren in ponižen pastir.

Frančišek je svojo homilijo ob beatifikaciji Janeza Pavla I. končal s temi besedami:

»Papež Luciani je s svojim nasmehom uspel prenesti Božjo dobroto. Lepa je Cerkev veselega, mirnega in nasmejanega obraza, Cerkev, ki nikoli ne zapre vrat, ki ne zakrkne v srcu, ki se ne pritožuje in ne goji zamer, ki ni jezna in nepotrpežljiva, ki se ne predstavlja. ostro ali se zdi, da trpi za nostalgijo po preteklosti, pade v “indietreismo”. Molimo k temu našemu očetu in bratu, prosimo ga, naj nam da ‘nasmeh duše’, prozoren, nevarljiv nasmeh duše. Vprašajmo se po njegovih besedah, kar je sam prosil: “Gospod, vzemi me takšnega, kot sem, z mojimi napakami, z mojimi napakami, ampak me naredi, kakor hočeš”.

Mir v Ukrajini in po svetu

Z odprtim, jasnim in sončnim nebom se je končala beatifikacija Janeza Pavla I. za blaženega. Papeževe besede zahvale so bile v središču kratkega nagovora pred Angelovim Gospodovim: kardinalom, škofom in duhovnikom ter vernikom iz različnih držav; uradne delegacije so se zbrale ob počastitvi novega blaženega; Predsednik Republike Italije in predsednik vlade Kneževine Monako; in še posebej vernikom Benetk, Belluna in Vittorio Veneto, krajev, ki so povezani s človeško, duhovniško in škofovsko izkušnjo blaženega Albina Lucianija.

Sveti oče nas je povabil, naj se obrnemo na Devico Marijo, »da bi prejela dar miru na vsem svetu, zlasti v mučeni Ukrajini« in da bi nam »pomagala slediti zgledu in svetosti Janezovega življenja Pavla I.” .

Oglejte si video povzetek svete maše z obredom beatifikacije Janeza Pavla I

Leave a Comment

Your email address will not be published.