WhatsApp

Ilham Aliyev, zadnji tiran, ki ga Evropa sprejme za plin

Azerbajdžanski predsednik, Putinov zaveznik, se na mednarodnem prizorišču dviga po zaslugi svoje zaloge energijemedtem ko doma lovijo svoje nasprotnike.

Če ste oblast podedovali po očetu in postali diktator svoje države, vas ne bo preveč motilo, če svojo ženo postavite na drugo mesto v vladi. Tako da vse ostane doma. To ste gotovo mislili Ilham AlijevPredsednik Azerbajdžana od leta 2003, ko je imenoval svojo ženo Mehriban Alijeva prvi podpredsednik pred petimi leti.

Alijev, zaveznik Vladimir Putin, je zadnji diktator, h kateremu se je Evropa morala zateči, da bi se oskrbela s plinom, ki ga nujno potrebuje, če naj neha dodajati ruski blagajni. Julija je Evropska komisija podpisala memorandum o soglasju z Azerbajdžanom dvojni uvoz zemeljskega plina iz Azerbajdžana do najmanj 20.000 milijonov kubičnih metrov na leto do leta 2027 prek južnega plinskega koridorja.

Dejansko ta srednjeazijska država po navedbah Komisije že povečuje izvoz zemeljskega plina v Unijo: če je lani prispelo 8,1 milijarde kubičnih metrov, se letos pričakuje 12 milijard.

Azerbajdžan, ki meji na Gruzijo, Turčijo, Armenijo, Rusijo, Iran in Kaspijsko morje, je leta 2020 začel izvažati zemeljski plin v Evropo po Transjadranskem plinovodu. dokazane zaloge zemeljskega plina znašajo 1,3 trilijona kubičnih metrov, po izračunih BP, polje Shah Deniz, južno od Bakuja, eno največjih na svetu. »Čeprav Azerbajdžan v svetu nima toliko plina kot nafte, se pričakuje, da se bo črpanje plina nadaljevalo pomembno prispevajo k gospodarstvu v prihodnjih desetletjih«, navajajo na spletni strani Mednarodne agencije za energijo (IEA).

Biser Kavkazakot deželo poetično imenujemo, bi zavzemala cca položaj številka 25 med državami z največjimi dokazanimi zalogami plina. Po podatkih, ki jih je leta 2017 objavil BP, na seznamu vodijo Iran, Rusija, Katar, Turkmenistan, ZDA in Savdska Arabija.

V iskanju energetskih alternativ je Evropska komisija okrepila svoj pristop do Azerbajdžana. vendar, veliko jih je, ki dvomijo o tej izbiri. Res je, da Putinova Rusija ni primer spoštovanja temeljnih pravic, a tudi diktatura Alijeva ni.

Represija na Kavkazu

Demokratična republika Azerbajdžan je obstajala le dve leti (1918-1920) in je bila ujeta med padcem imperija in nastankom ZSSR. Po razpadu komunističnega bloka, Hejdar Alijev in njegov sin Ilham sta vzpostavila postsovjetski režim, ki je neusmiljeno prevladoval v azijski državi.

Prevzem oblasti s strani sedanjega predsednika leta 2003 je bil ” posvetitev prve družinske dinastije v republiki nekdanje ZSSRmorda utira pot predsedniškim potomcem, kot sta Gulnora Karímova ali Dariga Nazarbáyeva, da prevzamejo oblast od svojih očetov, Islama Karímova in Nursultána Nazarbáyeva, v prav tako avtokratskem Uzbekistanu in Kazahstanu,« ugotavlja raziskovalni center CIDOB 2021.

Nedavno evropsko približevanje Azerbajdžanu ni bilo všeč vsem. Pod objavljeno nestrankarsko pismo se je podpisalo več kot 50 predstavnikov francoske politike Svet Julija, kjer trdili, da dogovor z Bakujem bi oslabil Evropo nadomestitev odvisnosti od Rusije za Azere in bi okrepila diktaturo Alijeva.

“Azerbajdžanska vlada nadaljuje z vajami ostro ukvarjanje s kritiki in nasprotujočimi glasovi. Prostor za neodvisni aktivizem, kritično novinarstvo in opozicijsko politično delovanje je tako rekoč zamrl,« opozarja Human Rights Watch.

Amnesty International navaja zlorabe v preteklem letu in navaja ponavljajoče se aretacije in napade na opozicijske politike Tofig Yagublukot tudi napoved zapora političnega aktivista Saleh Rustamli. To “pošilja srhljivo sporočilo, da se bodo tisti, ki si upajo protestirati, soočili z aretacijo in morda pretepi,” je zapisala Natalia Nozadze, raziskovalka Amnesty International za Južni Kavkaz.

Fundacija Georgea Sorosa za odprto družbo je že leta 2015 izrazila zaskrbljenost zaradi aretacij borcev za človekove pravice, odvetnikov in novinarjev, kot sta Leila Yunus ali Rasul Jafarov, in tudi obsodila oblastno zamrznitev financiranja sedeža fundacije v Bakuju. Preganjanje kritikov se nadaljuje tudi v izgnanstvu, natančneje v Franciji, kjer živi azerbajdžanska blogerka Mahamad Mirzaliki so ga večkrat poskušali pokončati – nazadnje letos.

22. februarja, dva dni pred invazijo na Ukrajino, se je Alijev v Moskvi srečal s Putinom. Tam so podpisali sporazum, ki je azerbajdžanskemu voditelju dal stvari, ki si jih je najbolj želel, ugotavlja fundacija Jamestown iz Washingtona: Rusija uradno podpira stališče Bakuja o Karabahu (konflikt z Armenijo) in priznanju Azerbajdžana kot glavnega in najbolj zanesljivega partnerja Rusije na južnem Kavkazu.

komentarji0WhatsAppFacebookFacebookTwitterTwitterLinkedinlinkedin

Leave a Comment

Your email address will not be published.