Iranski predsednik obljublja, da bo raziskal smrt Mahse Aminija

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je v četrtek dejal, da je treba raziskati smrt mladega Mahse Aminija, ki je sprožila proteste v Islamski republiki. Uradno število žrtev v valu ljudskih nemirov se je povzpelo na najmanj 17.

Na tiskovni konferenci v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN, je Raisi ponovil mrliško oglednikovo verzijo, da 22-letni Mahsa Amini ni bil pretepen, kar so protestniki zavrnili.

“Ampak nočem prehitro sklepati,” je dejala Raisi. “Če obstaja krivec, ga je vsekakor treba raziskati. Ob prvi priložnosti sem stopil v stik z družino pokojnika in jim osebno zagotovil, da bomo še naprej intenzivno preiskovali dogodek,” je dejal.

Iranski predsednik Ebrahim Raissi v ZN v New Yorku 21. septembra 2022.
Iranski predsednik Ebrahim Raissi v ZN v New Yorku 21. septembra 2022. © Ed Jones, AFP

Amini, 22-letna Kurdka, je umrla prejšnji teden, potem ko jo je iranska moralna policija pridržala zaradi domnevnega “neprimernega” nošenja hidžaba, kar je sprožilo vsesplošno ogorčenje.

V videoposnetku, ki je bil objavljen na spletu, je bilo slišati protestnike, ki so vzklikali “smrt diktatorju” in “ženska, življenje, svoboda” med največjim valom protestov v državi v skoraj treh letih.

Nevladna organizacija Iran Human Rights s sedežem v Oslu je število smrtnih žrtev navedla višje od uradne številke, saj je bilo v zatrtju iranskih varnostnih sil v šestih nočeh nasilja ubitih najmanj 31 civilistov.

Med ubitimi v spopadih so bili policisti in skrajneži, je poročala državna televizija, medtem ko so skupine za človekove pravice s sedežem v tujini poročale o veliko več smrtih, česar ni bilo mogoče neodvisno potrditi.

Varnostne sile so v množico streljale z gumijastimi in kovinskimi naboji, uporabile pa so tudi solzivec in vodne topove, poročajo Amnesty International in druge skupine za človekove pravice.

Ženske bežijo pred policijo za izgrede med demonstracijami proti smrti Mahse Aminija v središču Teherana 19. septembra 2022.
Ženske bežijo pred policijo za izgrede med demonstracijami proti smrti Mahse Aminija v središču Teherana 19. septembra 2022. © AP / Anonimni fotograf

Obstajala je bojazen, da se bo nasilje še stopnjevalo, potem ko so iranske oblasti omejile dostop do interneta in blokirale aplikacije za sporočanje, vključno z WhatsAppom in Instagramom, kot so to storile v prejšnjih akcijah.

Nekatere ženske so zažgale svoje šale in si simbolično postrigle lase, da bi protestirale proti strogemu kodeksu oblačenja, v dejanjih kljubovanja, ki so se ponavljala na solidarnostnih demonstracijah v tujini, od New Yorka do Istanbula.

Aktivisti so trdili, da je Amini, čigar kurdsko ime je Jhina, po aretaciji v Teheranu prejela usoden udarec v glavo, oblasti pa so to trditev zanikale in napovedale preiskavo.

Strah med ženskami v Iranu

Iranke na ulicah Teherana so za AFP povedale, da so zdaj bolj previdne pri oblačenju, da bi se izognile spopadom z moralno policijo.

“Strah me je,” je dejala Nazanin, 23-letna medicinska sestra, ki je želela, da jo iz varnostnih razlogov identificirajo samo z imenom, in dodala, da meni, da se moralna policija “sploh ne bi smela soočati z ljudmi.”

Predsednik Združenih držav Joe Biden je v sredo v govoru v Generalni skupščini ZN izrazil podporo prebivalstvu. “Stojimo ob strani pogumnih državljanov in pogumnih žensk Irana, ki prav zdaj demonstrirajo, da bi zagotovili svoje osnovne pravice.”

Iranski ultrakonservativni predsednik Raisi se je pozneje na istem forumu pritožil nad “dvojnimi standardi”, pri čemer je opozoril na izraelska dejanja na palestinskih ozemljih in smrti staroselk v Kanadi.

Protesti prihajajo v posebej občutljivem času za iranske voditelje, saj je gospodarstvo države še vedno v krizi, ki so jo v veliki meri povzročile sankcije, uvedene proti jedrskemu programu.

Nevideni posnetki prikazujejo protestnike, kako uničujejo ali sežigajo podobe vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja in pokojnega poveljnika revolucionarne garde Kasema Sulejmanija.

Ljudje, ki protestirajo proti smrti Mahse Aminija, prižgejo ogenj na ulici v Teheranu v Iranu 21. septembra 2022.
Ljudje, ki protestirajo proti smrti Mahse Aminija, prižgejo ogenj na ulici v Teheranu v Iranu 21. septembra 2022. © Wana News/Reuters

Val nemirov “je zelo pomemben šok, je družbena kriza,” je dejal strokovnjak za Iran David Rigoulet-Roze s francoskega inštituta za mednarodne in strateške zadeve.

Perzijska država omejuje dostop do interneta

Protesti so med najresnejšimi v Iranu po nemirih novembra 2019, ki jih je sprožil skok cen bencina. Po podatkih Amnesty International je napad nato ubil na stotine ljudi.

Po poročanju uradne tiskovne agencije IRNA so demonstranti metali kamenje v varnostne sile, zažigali policijska vozila in zabojnike za smeti ter vzklikali protivladna gesla.

Iranski mediji so v četrtek trdili, da so bili v severozahodnem Tabrizu, osrednjem Kazvinu in severovzhodnem Mašhadu zabodeni ali ustreljeni trije miličniki, “mobilizirani za boj proti izgrednikom”.

Strokovnjaki ZN za človekove pravice so obsodili “uporabo fizičnega nasilja nad ženskami” in “ukinitev interneta po naročilu države”, za katere pravijo, da so pogosto del širših prizadevanj “za zatiranje svobode izražanja” in omejitev tekočih protestov.

Iranska tiskovna agencija Fars je poročala, da “v skladu z odločitvijo oblasti od srede zvečer v Iranu ni več mogoče dostopati do Instagrama, prekinjen je tudi dostop do WhatsAppa.”

Aplikaciji sta bili najbolj razširjeni v Iranu po blokiranju drugih platform v zadnjih letih, kot so Facebook, Twitter, Telegram, YouTube in TikTok.

Grožnja revolucionarne garde

Ne le, da iranski režim sprejema drastične ukrepe, močna revolucionarna garda države je v četrtek pozvala sodstvo, naj preganja “tiste, ki širijo lažne novice in govorice”.

“Sodstvo smo pozvali, naj identificira tiste, ki na družbenih omrežjih in ulici širijo lažne novice in govorice ter ogrožajo psihološko varnost družbe, ter naj z njimi odločno obračuna,” so sporočili iz Garde, ki je v preteklosti razganjala proteste.

Stražarji so v izjavi izrazili tudi solidarnost z Aminijevo družino in sodelavci.

Provladni protesti so po poročanju iranskih medijev načrtovani za petek.

“Volja iranskega ljudstva je naslednja: ne prizanašajte zločincem,” je zapisano v uvodniku vplivnega trdega časopisa Kayhan.

Do tega je prišlo po tem, ko so ZDA uvedle sankcije proti iranski moralni policiji in jo obtožile zlorabe in nasilja nad ženskami ter kršitve pravic miroljubnih protestnikov.

Ministrstvo za finance ZDA je sporočilo, da je uvedlo sankcije proti vodjem kopenskih sil iranske vojske in iranske moralne policije ter ministru za obveščevalno dejavnost države. Ministrstvo za finance je dejalo, da je za Aminijevo smrt odgovorna policija za moralo.

“Mahsa Amini je bila pogumna ženska, katere smrt v moralnem policijskem priporu je bila še eno brutalno dejanje varnostnih sil iranskega režima proti njenemu lastnemu ljudstvu,” je v izjavi dejala ministrica za finance Janet Yellen.

*Prirejeno po angleški različici

Leave a Comment

Your email address will not be published.